maj 2012
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo pri nas ob koncu lanskega leta več kot 830 tisoč stanovanj s povprečno površino 77 m2. To v seštevku znaša le nekaj manj kot 64 milijonov kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Med njimi je bilo 1. 1. 2011 naseljenih nekaj več kot 670 tisoč stanovanj s skupno površino skoraj 55 milijonov m2. Preostalih 160 tisoč stanovanj s skupno površino kar devetih milijonov kvadratnih metrov je bilo nenaseljenih.
Poleg praznih stanovanj imamo v Sloveniji tudi veliko prevelikih enodružinskih hiš, grajenih »za rezervo«. Zanje so značilne slaba funkcionalnost, energetska in prostorska potratnost ter neusklajenost z naravnim in kulturnim okoljem.
V Sloveniji imamo dovolj stanovanjskih površin. Kljub temu se je med letoma 2006 in 2010 zgradilo – in se še vedno gradi – več kot 40 tisoč stanovanj. Gradnja novih enot prinaša množenje nenaseljenih, praviloma funkcionalno, energetsko, likovno in socialno neustreznih stanovanj in stanovanjskih hiš. Kakovostna prenova pa nasprotno ne prispeva k že tako previsoki razpršenosti pozidave in hkrati popravlja že storjene napake.
Kako prenavljati? Kakovostna prenova presega nujna investicijska vzdrževalna dela, kot v zadnjem času pojmujemo menjavo električnih in strojnih instalacij, izoliranje fasade in strehe ter menjavo oken. Pomeni predvsem arhitekturno prenovo objekta. Z njo prepoznamo kakovostne prostorske in likovne elemente prvotnega objekta, jih izluščimo in na nevsiljiv, a prepoznaven način dopolnimo s sodobnimi. Pri tem upoštevamo spreminjajoče se načine bivanja, hkrati pa pri vrednejših arhitekturnih objektih s spoštljivo distanco ohranjamo duha časa, v katerem je stavba nastala.
Kakovostna prenova je zahtevna naloga. Potrebuje čas, znanje, iznajdljivosti, občutek za prostor in pripravljenost za reševanje vedno novih izvedbenih detajlov. Veselje do takšnega dela morata imeti tako arhitekt kakor lastnik. V prenovo vložena čas in energija se namreč ne moreta primerjati z instantnostjo novogradnje tipskih montažnih hiš. Ker ob prenovi pogosto obnavljamo podedovan objekt, pomeni prenova za lastnike tudi ohranjanje vezi s predniki. Zato je pomembno, da lastnik in arhitekt pri načrtovanju tesno sodelujeta.
Celostna prenova največkrat zahteva veliko rušenja in drugih posegov v konstrukcijo zgradbe. Pridobitev gradbenega dovoljenja je zato največkrat nujna. Kadar gre za spomeniško zaščitene objekte, je potrebno tudi sodelovanje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine. Postopek pridobitve dovoljenja je soroden postopku za pridobitev dovoljenja pri novogradnji. Vsebuje pa nekaj dodatnih sestavnih delov. V pripravljalni fazi je potrebno izdelati posnetek obstoječega stanja in statično presojo konstrukcije, v določenih primerih poseganja v spomeniško varovan objekt je zahtevan tudi konservatorski načrt.
Pravilno načrtovana in skrbno izvedena prenova objekta ustvari edinstven in neponovljiv prostor z veliko dodano vrednostjo. Prenova je hkrati trajnosten način gradnje, pri katerem ponovno uporabimo že vloženo delo in materiale, ki bi jih sicer morali odstraniti, za novogradnjo pa izdelati nove.
S prenovo likovno neustrezne ter prostorsko potratne hiše bomo pomagali tudi pri obnovi slovenske kulturne krajine.
Hiša na Gorenjskem pred in po prenovi.
avtor arhitekture: Jože Peterkoč, u.d.i.a., Air d.o.o.
Prenova tipske družinske hiše iz osemdesetih v sodoben in tehnološko napreden dom ohranja vse osnovne arhitekturne elemente in poteze prvotne hiše. Osnovnemu obstoječemu volumnu sta dodana nova programska elementa, vhod na severni strani in terasna loža na južni fasadi objekta. Celota je objeta v novo kontinuirano lupino, ki oblikovno povezuje obstoječe in novo.
Objave
Ni komentarjev:
Objavite komentar